Zemljani se moramo soočiti še z eno neprijetno resnico

Decembra 2015 se je svet združil, da bi se spopadel s herkulsko podnebno nalogo: omejiti globalno segrevanje na zgolj 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven.

Zdaj, ko letna povprečja že skoraj presegajo to mejo, je skoraj gotovo, da nam bo pri tej ključni nalogi spodletelo, znanstveniki pa ocenjujejo, da bo Zemlja trajno presegla prag segrevanja 1,5 stopinje do konca desetletja.

Toda svet se bo morda moral soočiti še z eno neprijetno resnico – Zemlja se segreva vse hitreje, piše Darren Orf na portalu Popular Mechanics.

Svet se za več kot eno stopinjo segreje že v 30 letih

Do tega zaključka prihaja nova študija, objavljena v reviji Geophysical Research Letters, ki analizira podatke o globalnih temperaturah petih večjih organizacij, med njimi Nasa in NOAA (Ameriška agencija za atmosfero in oceane).

Po besedah soavtorja Stefana Rahmstorfa, raziskovalca na Potsdamskem inštitutu za raziskave vplivov podnebnih sprememb v Nemčiji, so do ugotovitve prišli tako, da so iz podatkov odstranili naravne vplive, kot so el niño, vulkanski izbruhi in sončna aktivnost, ter tako analizirali osnovno stopnjo segrevanja.

Rahmstorf in njegov soavtor, ameriški statistik Grant Foster, sta ugotovila, da se je svet od leta 2015 segreval s povprečno hitrostjo 0,35 stopinje Celzija, kar je občutno več od približno 0,2 stopinje Celzija, kolikor je znašala rast od leta 1970.

To je očitno skrb vzbujajoče, saj se planet ne le segreva, temveč se hitrost segrevanja celo povečuje, kar dodatno zapleta časovni okvir za reševanje podnebne krize.

Tudi če so podatki preveliki, še vedno kažejo pospeševanje segrevanja

"Podatki kažejo na pospeševanje globalnega segrevanja od leta 2015 z več kot 98-odstotno statistično gotovostjo, dosledno v vseh analiziranih naborih podatkov in neodvisno od izbrane metode analize," je Rahmstorf dejal v izjavi za javnost.

V zadnjih letih je Zemlja doživela tako pojave el niña kot tudi sončni maksimum – del naravnega 11-letnega cikla naše zvezde –, ki je vrh dosegel okoli oktobra 2024.

Odstranitev teh vplivov pomeni, da so bile povprečne temperature za leti 2023 in 2024 nekoliko nižje, vendar so tudi po teh popravkih podatki pokazali, da se segrevanje pospešuje.

Prejšnje študije so sicer kazale bolj zmeren porast – 0,27 stopinje Celzija na desetletje, ne pa 0,35 stopinje.

Robert Rohde, glavni znanstvenik pri organizaciji Berkeley Earth, ki pripravlja enega od podatkovnih nizov, uporabljenih v študiji, je za revijo Nature povedal, da meni, da je vrednost porasta nekoliko manjša - okoli 0,30 stopinje Celzija na desetletje, a to je še vedno več, kot so kazale prejšnje študije.

Razlika se morda zdi majhna, a že vsak delček stopinje lahko pomembno vpliva na razmere po vsem svetu.

"Meja 1,5 stopinje bi lahko bila trajno presežena še pred 2030"

Rešitev tega problema je drastično zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vlaganje v zelene energetske tehnologije ter razvoj strategij za odstranjevanje ogljika, ki je že v ozračju, piše portal.

"Če se bo stopnja segrevanja iz zadnjih desetih let nadaljevala, bo to vodilo do trajnega preseganja meje 1,5 °C iz pariškega sporazuma že pred letom 2030," je Rahmstorf dejal v izjavi za javnost.

"Kako hitro se bo Zemlja še naprej segrevala, je na koncu odvisno od tega, kako hitro bomo globalne emisije CO₂ iz fosilnih goriv zmanjšali na nič."

Dobronamerne ambicije pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 so tako zasenčene z nezmožnostjo človeštva, da bi se odreklo odvisnosti od fosilnih goriv, a boj se nadaljuje, članek zaključuje Orf.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Kako se v zakulisju sestavlja vlado